Daljinsko ogrevanje v Lendavi

Daljinsko ogrevanje v Lendavi
Published by Suzana Vurunic on 09. 01. 2015

Na območju SV Slovenije delujejo trije sistemi daljinskega ogrevanja mest: Benedikt, Lendave in Murske Sobote, ki obratujejo v hladni polovici leta. V Lendavi je v okviru tega vzpostavljen geotermalni par vrtin – edina v Sloveniji delujoča reinjekcijska vrtina. Ta je lokalno zelo pomembna za ohranjanje dobrega količinskega stanja vodonosnika (1).

V Lokalnem energetskem konceptu občine Lendavaje zapisano, da je med leti 2001 in 2011 naraščal delež obnovljivih virov energije. Pojavi se nov obnovljivi vir – geotermalna energija z deležem 14,37 % v letu 2011 (2).Na daljinsko ogrevanje je v Lendavi priključenih 614 stanovanjskih enot, kar predstavlja okoli 13 % vseh stanovanj. Ta na letni ravni porabijo približno 5 MWh energije (3).Stanovanja v teh stanovanjskih enotah so ogrevana iz 4 kotlovnic oziroma toplotnih postaj (vanje so jih predelali v obdobju 2008–2011). Osnovni energent za oskrbo je geotermalna voda, ki jo dobavlja Nafta Geoterm. Geotermalna voda ima na izvoru 65 °C. Energija geotermalne vode zadošča za ogrevanje zgradb do zunanje temperature 0 °C. Pri konstantno nižjih temperaturah okolice se voda dogreva z zemeljskim plinom. Dogrevanje se vrši v kotlovnici dobavitelja geotermalne vode. Omenjena kotlovnica služi tudi kot osnovna rezerva v primeru okvare na geotermalni vrtini. Zanesljivost oskrbe z geotermalno vodo je izredno visoka, saj od predelave kotlovnic (2008) prekinitve v dobavi ni bilo (4).

»Princip delovanja sistema daljinskega ogrevanja je naslednji: termalna voda iz proizvodne vrtine odda svojo toploto preko izmenjevalcev toplote porabnikom in se nato ohlajena vrača v nahajališče. Proizvodna vrtina Le-2g je bila izvrtana poleti leta 1994. Globoka je 1503 m, pri maksimalni količini črpanja 90 m3/h (25 litrov/sekundo) dobimo na ustju vrtine termalno vodo s temperaturo 66 ˚C. Injekcijska vrtina Le-3g je bila izvrtana poleti leta 2007, globoka je 1223 m ter namensko grajena za vračanje vode v vodonosnik. Obe vrtini ter vsi porabniki so med seboj povezani s predizoliranimi cevovodi v skupni dolžini okoli 2.000 metrov« (5).

sistem

Z ogrevanjem na geotermalno energijo so se v občini izpusti CO2 znižali za 1.600 ton na leto. V zadnjih letih so v energetsko obnovo stavb vložili približno 1,2 mio €, kar je prispevalo k nižji porabi energije in nižjim stroškom ogrevanja – nobena od stanovanjskih sosesk ni energetsko potratna (3).

V letu 2014 je občinski svet sprejel izhodišča za nadaljnje koriščenje geotermalne energije v občini. Sprejeli so načrt aktivnosti za ureditev sistema oblikovanja cene za t.i »tarifne odjemalce« na podlagi Uredbe Vlade RS. Cena daljinskega ogrevanja bo tako med najnižjimi v Sloveniji, izvajalec pa bo moral prevzeti obveznost, da razširi uporabo geotermalne energije tudi v gospodarske namene (3). Koristili bi jo lahko tudi za zdraviliški turizem in za pridelavo hrane. V teku je tudi izvedba projekta za ogrevanje rastlinjakov v lokalni skupnosti Lendava (2).