Občina Litija zaključuje svoj TEAN

Občina Litija zaključuje svoj TEAN
Published by Suzana Vurunić on 30. 03. 2015

Občina Litija leži v zahodnem delu Posavskega hribovja in hkrati v središču Slovenije, saj se na njenem ozemlju nahaja tudi geometrično središče države. Nahaja se na območju, ki mu pravimo Srce Slovenije. Litija je prerasla prej veliko pomembnejše Šmartno šele po tem, ko je skozi Litijo leta 1849 stekla Južna železnica. Železnica je povzročila propad številnih tradicionalnih dejavnosti, predvsem v povezavi z rečnim brodarstvom, a povzročila tudi nastanek in razvoj novih, zlasti rudarstva, tekstilne in lesne industrije. Po dolini skozi občino poteka glavna cesta Ljubljana–Trbovlje, ki je obremenjena predvsem zaradi dnevnih migrantov v Ljubljano in železnica Ljubljana–Zidani Most.

Ozemlje občine obsega dobrih 227 km2 in 107 naselij, ki živijo v 12 krajevnih skupnostih. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 24. mesto. Sredi leta 2010 je imela občina približno 14.850 prebivalcev. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 35. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 67 prebivalcev, gostota je torej za tretjino nižja kot znaša slovensko povprečje. V največjem občinskem središču, Litiji, živi dobra polovica vseh prebivalcev. Pomembnejša naselja so še Kresnice, Jevnica, Vače in Kresniški vrh.

Med osebami v starosti 15–64 let je bilo leta 2010 približno 62 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih). Vsak drugi prebivalec v občini je imel v povprečju 9 let star osebni avtomobil. V letu 2010 je bilo zbranih 372 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 17 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Razgibana pokrajina ponuja tudi številne možnosti za izletništvo in rekreacijo, celotno območje je prepredeno s kolesarskimi in pohodnimi potmi ter turističnimi kmetijami. Najbolj znana je pohodniška prireditev Levstikova pot od Litije do Čateža.

V občinskih javnih stavbah se letno (podatki so za leto 2010) porabi 6.131.148 kWh toplotne energije in 537.064 kWh električne energije (v ta podatek ni zajeta poraba 7 od 17 občinskih javnih stavb). Večina občinskih javnih stavb se še vedno ogreva na kurilno olje (87 % vse toplotne energije zagotavlja kurilno olje) in ni energetsko saniranih, zato so tukaj možni znatni finančni prihranki, ki so lahko hkrati potencialen vir za nadaljnje občinske investicije na področju energetike. Vse emisije iz javnih stavb so v letu 2010 znašale 1.633,36 ton.

V stanovanjih v občini Litija je znašala poraba toplote 99.000.000 kWh, poraba elektrike pa 29.746.440 kWh. Skupne emisije CO2 iz stanovanj na podlagi porabe toplotne in električne energije znašajo 22.145,85 ton. Potrebno je povedati, da polovico vse energije za ogrevanje občani pridobijo iz lesne biomase, ki je nevtralna kar zadeva emisije CO2.

Velik izziv je tudi promet, kjer pa je na razpolago malo podatkov in še ti so na voljo samo za celotno Slovenijo. Zato smo tukaj podatke posplošili na raven občine Litija. Promet v povprečju predstavlja od 30 do 40 % vse porabe primarne energije, hkrati pa je edini sektor, kjer se poraba energije v Sloveniji ne zmanjšuje. Zato je izvajanje ukrepov s področja prometa zelo zahtevno, tako organizacijsko kot finančno. Skupaj je ocenjeno, da poraba energije v prometu, samo iz osebnih vozil, v občini Litija znaša 71.223.802,21 kWh, emisije pa znašajo ton 18.463,38 CO2.

Občina se je v septembru 2014, kot ena izmed treh v Sloveniji, pridružila projektu 100 % samozadostne skupnosti iz lokalnih virov energije. Trenutno se za občino pripravlja Trajnostni energetski akcijski načrt, hkrati pa naj bi se Občina Litija v kratkem tudi pridružila Konvenciji županov in mreži RURENER.

Soncna_elektrarna_Omahen_5

Avtor: Gašper Kleč